JAMBORJI

Jamborji za windsurf jadra so pravzaprav kar kompleksen sestavni del jadra, imajo mnogo različnih lastnosti in podatkov za upoštevati pri kombinaciji z izbranim jadrom kot so:

PREMER:

Različni premeri jamborjev so poimenovani kot:

SDM standard diameter mast - širina 48 mm (spodaj)

RDM (skinny) reduced diameter mast - širina 32 mm (spodaj)

MDM (nov standard) medium diameter mast - širina 40 mm (spodaj)

Posamezni premeri jamborjev so predstavljeni v ločenem članku SDM, RDM ali morda MDM?

DOLŽINA:

Poleg premera so najbolj standardni podatek jamborja, ki ga je potrebno upoštevati tudi dolžina jamborja, ki se spreminja na vsake 30 cm:

300, 340, 370, 400, 430, 460, 490 in 520 cm.

TRDOTA:

IMCS - Index mast check system je postopek, ki nam pove številko trdote jamborja oziroma v praksi, jambor se obremeni s 30 kg na sredini in potem se izmeri upogib jamborja v mm.

Zakaj je to pomembno? Ko se kroji jadro pri zasnovi in izdelavi, se ta upogib upošteva in jadro pravilno in optimalno deluje le ob pravilni krivulji jamborja.

KRIVULJA:

Trdota nam pove koliko se jambor upogne na točki obremenitve, ne pove nam pa kako. Jambor se namreč lahko upogne nesimetrično, malo bolj na spodnjem delu (HT - Hard Top), enakomerno (CC - Constant Curve) ali pa se malo bolj upogne na vrhu (FT - Flex Top).

Razlike ustvarjajo proizvajalci pri designu svojih jader, kako naj bi se obnašali v vetru, kakšen vetrni razpon dajo jadru in kako rešujejo zgib jadra na vrhu (leech), da se le to primerno odpre ob sunku oz. v zahtevnejših razmerah.

Optimalno je zato uporabiti jambor, ki ga je uporabil proizvajalec pri zasnovi svojega jadra, saj bo le takrat jadro res optimalno delovalo tako kot je bilo zasnovano. To je ponavadi jambor iste znamke kot jadro. Nekatere znamke pa na svoji spletni strani za svoje jadro označijo tudi kakšen je na splošno primeren jambor ali podatek kakšen upogib to jadro uporablja v primeru ko uporabljamo jambor druge znamke.

Torej na trgu obstajajo tudi znamke jamborjev neodvisne od jader, ki pa dajo podatek krivulje v odstotkih upogiba v spodnjem in zgornjem delu, recimo Dynafiber Nitroblack RDM 430, carbon 75%, Constant Curve 63-77%. Iz teh podatkov razberemo ali bo ta jambor primeren za določeno jadro.

POMEMBNO:

Znamke jader imajo skozi modelna leta lahko drugačno krivuljo, zato je potrebno primerjati letnico jadra in recimo unifiberov mast selector tabelo (na spletu) iz tistega leta za primerjavo o ustreznosti (primer Neil Pryde).

KAJ SE ZGODI, ČE IMAMO JAMBOR Z DRUGAČNIMI SPECIFIKACIJAMI KOT JE PRIPOROČENO?

Primer, imam Goya jadro letnik 2018 s predvidenim RDM 430 cm jamborjem. Iz podatka na Unifiber tabeli ali kje drugje, ugotovimo, da to jadro potrebuje jambor, ki ima Flex Top krivuljo. Mi pa uporabljamo recimo jambor znamke Gastra, ki pa ima pravzaprav Hard Top krivuljo. Ko se jadro napne, se opazi, da je zgoraj jadro dokaj togo in ni dovolj zrahljano, sploh ne do točke, ki je označena na jadru. Na drugi strani bo lahko jadro tudi spodaj preveč trebuhasto. Letvice jadra se ne bodo lepo dotikale jamborja, ponekod pa bodo segale tudi preveč preko jamborja. Med vožnjo bo tako jadro fizično težje, počasnejše, ne bo se pravilno gibalo in v močnejšem vetru se ne bo pravilno odpiralo, zato bo cukalo, fizično bo na koncu bolj zahtevno in manj zmogljivo. Seveda se še vedno da uporabiti takšen jambor, vendar jadro se ne bo najbolje izkazalo, ne bo učinkovito in bo nekoliko težje za uporabo.

ZAKAJ SO NEKATERI JAMBORJI DRAŽJI IN NEKATERI CENEJŠI KLJUB ENAKEMU DELEŽU KARBONA?

V tem primeru gre za detajle, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje, težo in trajnost jamborja. Cenejši jamborji so lahko narejeni dokaj enostavno z uporabo cenejših vlaken.

Dražji jamborji imajo praviloma uporabljen bolj napreden karbon in nanašanje vlaken je lahko bolj kompleksno. Namreč obstajajo oznake karbona po vrsti vlaken, recimo T300, ki je poceni, na drugi strani je T900 najdražji, najlažji in zelo tog. Obstajajo oznake K, recimo 24K carbon pomeni 24.000 posameznih niti, kar je veliko, najslabši karboni imajo 3K, zgolj 3000 niti. Na koncu lahko dva 100% karbonska jamborja enake dolžine dosežeta precej različno težo, togost,reflex in trajnost.

Uporabni detajli, kot so konusna ferula pri spajanju dveh delov jambroja, preprečitev zahajanja mivke v sam spoj jamborja, kar lahko privede do nerazdružitve. Tu so tudi ojačitve na delih kjer je nameščen lok itd. Tudi zaradi vseh teh in še drugih detajlov so nekateri jamborji lahko dražji.