Razumeti obliko windsurf deske

Windsurf deske so različnih oblik, razlike so v volumnu, v širini, dolžini, detajlih, presekih. Spodaj je navedenih nekaj parametrov in razlage, kako posamezni parametri vplivajo na delovanje deske za boljše razumevanje kaj imate lai kaj kupiti.

Daljša dolžina deske vpliva na longitudinalno stabilnost, kar naprimer olajša zavoje v veter. Deska je bolj pasivna, stabilna in enostavnejša, zato primerna za začetnike. Boljša tudi kadar je manj vetra. Daljša deska bolj zvezno pospešuje v glis in bolje prenaša vetrne luknje. Boljša je tudi v čopu.

Krajša deska bo bolj živahna, bolj ostro zavijala in bo bolj hipna in odzivna. Zato je namenjena za valove, freestyle, lahko pa tudi slalom, če želimo več nadzora in hitrega odzivanja v hujših razmerah.

Širša deska je seveda stabilnejša, predvsem za začetnike. Lažje je na njej stati, lažje dvigniti jadro.

Širša deska prej zglisira, primernejša je za manjše vetrove in bolje prenaša vetrovne luknje. Širša deska nam omogoča večji pritisk na smernik ko smo v zankah in s tem lahko iztisnemo še nekaj več moči ali hitrosti. Na širšo desko lažje namestimo večje jadro.

Ožja deska je boljša v razburkanem morju in v čopu, saj se manj odbija. Ožja deska ima manj upora, in je zato na koncu lahko tudi hitrejša. Na ožji deski pravzaprav lažje vstopamo in izstopamo iz zank.

Z ožjimi deskami bolj precizno izpeljemo zavoje, je pa manj stabilna pri nižji hitrosti. Z ožjo desko se lažje izvaja kakšne trike, skoke, obrate in na sploh je lažje manevrirati z ožjimi deskami.

Volumen deske pomeni plovnost, torej odziv na našo težo in težo jadra. Vendar pa to ne pomeni, da je deska z več volumna stabilnejša. Sodobne deske znajo biti precej ploščate, torej so široke in zmerno dolge kljub manjšemu volumnu so lahko mnogo stabilnejše kot ožje deske z več volumna.

Več volumna v deski omogoča, da deska prej zglisira saj se manj potopi. Bolje prenaša vetrne luknje, bolj odpušča napake in poveča stabilnost.

Manj volumna je zaželjeno v zahtevnejših pogojih, ko preveč volumna lahko postane ovira. Zato imajo začetniške deske največ volumna (160-220 l), freeride deske malo manj (110-150 l), freerace, slalom deske še manj (95-130l ) in Wave in freestyle deske najmanj (65-100 l).

Lightwind deske imajo lahko več volumna, med 135-165 litri, plovnost in velika širina jim omogočajo hiter glis.

Razporeditev volumna pomembno vpliva na obnašanje deske. Enakomerno razporejen volumen pomeni stabilnost, to najdemo v začetniških in freeride deskah.

Več volumna zadaj najdemo v freerace in slalom deskah, pomeni več plovnosti na račun stabilnosti, deska se raje dviga iz vode. Ima pa to slab vpliv na manevriranje, saj se rep ne potopi in ne zareže.

Več volumna po sredinski osi pomeni boljše manevriranje, to imajo freemove deske.

Tanjši zadnji del pomeni da se deska bolj potopi in zareže, to najdemo pri wave deskah.

Izjema so freestyle deske z več volumna zadaj, to pa zato, da je deska bolj odzivna za skoke in trike, da se bolj požene iz vode.

Oblika ali shape deske vpliva na na hitrost, stabilnost, kdaj deska zglisira in na zmožnosti manevriranja. Na splošno imajo freeride-slalom deske bolj paralelno obliko (čimvečja razdalja bolj ali manj enake širine deske) ali ukrivljeno obliko, to pa imajo wave in freestyle deske za boljše manevriranje.

Rocker line oz. krivulja deske po dolžini.

Vsaka deska ima krivuljo dna od repa do glave. Krivulja močno vpliba na odzivanje deske.

Manj krivulje torej bolj ravna deska vpliva na zgodnje in bolj zvezno glisiranje, manj upora in večjo končno hitrost.

Večja krivulja olajša manevriranje, lepše prenaša čop, manj možnosti da deska potone z nosom in omogoča več nadzora v zahtevnih razmerah. Wave deske imajo zato več rockerja, freeride deske manj.

Rep deske je pri freeride in slalom deskah skoraj raven. Pri wave deskah pa je tudi rep ukrivljen. To znatno izboljša tesne zasuke in nadzor na valovih.

Položaj zank za noge je lahko različen pri deskah. Bolj so na sredini, lažje je stopiti v njih vendar vplivajo na bolj pokončno držo z veliko kontrole (wave, freestyle in beginner freeride). Bolj so na strani, težje je stopiti v njih, večja je ročica, bolj nizko "ležimo" nad vodo, večjo silo imamo na desko, kolena so manj obremenjena, težje je manevrirati (freerace in slalom). Freeride imajo največ vložkov za privijačitev zank zato so najprimernejše za učenje. Slalom deske imajo praviloma precej daleč stran vložke in niso primerne za začetnike.

OFO - one foot off the tail ali tail width pomeni kako široka je deska v repu. Širša ko je, pomeni da deska potrebuje daljši smernik, saj ima sila nog večjo ročico. Širše deske so primernejše za večja, kompaktnejša jadra z več moči v sredini.

Cut outs oz. izrezi na repu deske.

Ti se pojavijo predvsem na freeride, freerace in slalom deskah. Izrezi zmanjšajo stik deske z vodno gladino in ustvarjajo manj upora, posledično je deska lahko hitrejša. Oblika in globina izreza vpliva na stabilnost in pospešek pa tudi samo končno hitrost. Nekatere deske imajo zato stopničaste izreze.

Če je deska sama po sebi dovolj ozka v repu, teh izrezov ne potrebuje.

Dno deske ima polno oblikovnih parametrov, ki vplivajo na mnoge lastnosti deske. Dno deske je različno oblikovano po dolžini in ponavadi prehaja iz ene oblike v drugo.

Flat ravno dno vpliva na hitro zglisiranje in veliko hitrost, vendar je takšno dno smiselno le na ravni vodi oz. le v zadnjem delu deske.

Vee oz. oblika črke V vpliva na boljši izpodriv vode, sekanje valov in posledično stabilnost deske zaradi sredinske osi. Večji kot je Vee, bolje so bo deska obnašala v razburkani vodi a hkrati zaradi pogreza malo izgubi na zgodnjem glisiranju. Vee vpliva tudi na lažje manevriranje v vodi zaradi možnosti nagiba.

Enojno konkavno dno - single concave zajame vodo ali zrak v podtlaku in pomeni hitrejše glisiranje v blagem vetru in smerno stabilnost. Ponavadi v zadnjem delu deske. Ta oblika poveča oprijem deske in moč v blažjem vetru ter izboljša stabilnost v močnejšem vetru.

Inverse Vee oz. na glavo obrnjena črka V, kar pomeni, da je sredinska os višje od robov deske, deluje enako kot konkavno dno.

Dvojno konkavno dno - double concave je nadgradnja Vee oblike, se pravi ustvari tlak zaradi ukrivljene oblike, vodo nekoliko izpodriva na stran splohg če je tu še Vee prisoten. Deska je stabilna, zajema zrak in ustvarja vodni kanal za boljši dvig in hitrost ter občutek povečanega stika z vodo. Večina desk ima takšno obliko predvsem v sprednji polovici deske, to imajo predvsem freeride-slalom deske. Slabost je to, da je zaradi napetosti deska bolj prilepljena na vodo in malo kasneje zglisira in zaradi kanala malo slabše manevrira. Ravno zato ima ponavadi deska različne preseke dna po dolžini.

Obstajajo nadgradnje dvojnega konkavnega dna, kot naprimer Chris Lockwood Beveled double concave, pomeni da je rob deske še dodatno oblikovan s stransko poševnino. Takšna oblika ohrani prednosti dvojnega konkavnega dna torej stabilnosti, hitrosti in dvigovanja a hkrati izboljša izliv vode, upor (drag) in sposobnost izvedbe zavojev, manevriranja.

Rob deske s svojo zaokroženostjo tudi vpliva na obnašanje deske. Slalom ali freerace deske imajo oster rob, da se voda prej odlepi od deske, pomeni hitrejši glis, manjši upor in večjo hitrost. Bolj zaokrožen rob imajo deske namenjene manevriranju, bolj odpuščajo, se bolje obnašajo v razburkanem morju, lepše drsijo vstran.

Rep deske oz. tail ima mnogo imen za svoje oblike. Z robom deske je povezan tudi že omenjen volumen, ki določa koliko se deska pogrezne in tail-kick rocker na zadnjem delu deske.

Najbolj pogost je round tail, gre za univerzalno obliko zaokroženega zaključka deske z uravnoteženimimi lastnostmi širine potrebne za glis, zaokroženosti za manevriranje.

Pin tail zelo zmanjša površino deske na stiku z vodo, hkrati se deska bolj pogrezne in poveča stabilnost. Ozka širina omogoča lepo hitrost (če je dovolj volumna) in hkrati omogoča tesno zavijanje. Zato prisotna na freemove in wave deskah.

Squash, square tail poveča odzivnost oz. poskočnost deske, omogoča zgodnji glis in povečan stik z vodo tudi pri hitrosti.

Diamond tail je nekako kompromis med Pintail in Squash tail, podobno kot Round tail, pogosto na freeride deskah.

Swallow ali fish tail je zanimiva oblika, saj ima širino Squash taila torej hitro zglisira, se dvigne a zaradi izreza na sredini nekoliko poveča stabilnost, da se deska ne odlepi preveč.